Aristoteles: Nikomahova etika

Nikomahova etika je Aristotlovo delo, ki obravnava etiko na različnih področjih. Knjiga se ukvarja z enIm od najpogosteje zastavljenih vprašanj filozofije: Kakšen je smisel življenja in kako naj človek živi, da bi ta smisel zadostil? 

Nikomahova etika vsebuje glavno tezo, da je sreča končni cilj človeka. Pri tem se intenzivno loči od možnosti za njihovo doseganje. V prvi knjigi Aristotel razpravlja o lastnostih dobrega življenja, ki vodi v blaženost.

ARISTOTEL: Nikomahova etika (starogrško ἠθικὰ Νικομάχεια, ēthiká Nikomácheia)

8. knjiga – PRIJATELJSTVO

1) Prijateljstvo je vrlina in je nujno potrebno. nihče ne more živeti brez prijateljev Nobeno bogastvo ga ne more nadomestiti. Prijatelji so naše pribežališe v tegobah. mladim pomaga v zablodah, starim je v oporo, ko so v cvetu let in jih vzpodbuja k plemenitim dejanjem.

Države temeljijo na prijateljstvih in zakonodajalci si prizadevajo za slogo med ljudmi. Prijateljstvo je potrebno in lepo je če imamo veliko prijateljev, nekati celo poimenujejo celo dobrega človeka kot prijatelja.

 2) Ostajajo pa odprta vprašanja:

- podobni ljudje se družijo s podobnimi- Enako teži k enakemu. 

- nasprotja se privlačijo

Ali je prijateljstvo možno med vsemi ljudmi? Ali med sprijenimi ljudmi ni možno? Ali vsak ljubi samo to, kar je zanj dobro, prijetno, »ljubezni vredno«?

Prijatelju želomo dobro, zaradi njega samega. Gre za obojestransko naklonjenost. ki »ni skrita« 

3) tri oblike prijateljstva, ki ustrezajo različnim ljubeznim:

- nagib koristnosti

- koristoljubja (zlasti med starejšimi ljudmi)

- nagib prijetnosti (mladi ljudje, ki so pod vplivom strasti in zasledujejo užitke)

4)popolno prijateljstvo je med dobrimi, ki so podobnih vrlin in drug drugemu želijo dobro. – pravo prijateljstvo, ki je redko. saj želja po prijateljstvu se pojavi kmalu, prijateljstvo samo pa rabi čas. Potrebne so skupne merice zaužite soli.

5) Prijateljstvo med zaljubljenci je spet drugačno.

6) Prostorska razdalja ne ohromi prijateljstva nasploh, ampak samo njegovo dejavnost.

7) Ljubezen je podobna strasti, prijateljstvo je podobno zadržanju Saj ljubezen lahko čutimo tudi do neživih stvari, za prijateljstvo pa je potrebna vzajemnost. Prijateljstvo z mnogimi ni mogoče kot ni mogoče ljubiti veliko ljudi za prijateljstvo je potrebno temeljito poznanstvo in zaupanje, to pa je težko doseči. srečni ljudje ne čutijo potrebe po koristnih ampak po prijetnih prijateljih.

8) Prijateljstvo med starši in otroci – ženino prijateljstvo do moža,

9) težko prijateljstvo med različnimi stanovi.

večina ljudi si želi biti več ljubljena kot pa ljubiti.

12) Oblike vladavine države

• aristokracija 
•  tiranija
• timokracija   
• demokracija 

13) Vsaki obliki vladavine ustreza prijateljstvo

Aristokracija: mož – žena, prijateljstvo

Timokratska ureditev: bratje

Tiranija: ni prijalejstva

14) Prijateljstvo temelji na sožitju, pri tem so razlike med sorodniki in med tovariši.

9. knjiga – sorazmernost v odnosih

Za užitek sem ti vrnil užitek!

Kdo lahko oceni vrednost plačila, tisti, ki daje ali tisti, ki prejme?

Različni odtenki vrednotenja, kdo ima prednost, komu naj zaupamo, za koga naj glasujemo...

Ali naj se razdre prijateljstvo z nekom, ki ni več tak kot je bil?

Kdaj potrebujemo bolj prijatelje v sreči ali nesreči?

Ali je treba bolj ljubiti sebe ali druge?

NAKLONJENOST

Naklonjenost ni isto kot prijateljstvo, lahko ga čutimo do neznanih ljudi, prijateljstva pa ne. Naklonjenost tudi ni isto kot ljubezen, saj ni tega koprnenja po nekom in zraste iznenada. Naklonjenost je bolj kot začetek prijateljstva, gre za pozitiven vtis od nekoga.

Aristotel (starogrško Ἀριστοτέλης: Aristotelēs) je živel v 4. stoletju pred Kristusom. Bil je eden izmed Platonovih učencev. Aristotel je odločilno vplival na številne discipline, vključno s filozofijo znanosti, naravoslovno filozofijo, logiko, biologijo, fiziko, etiko, teorijo države in teorijo poezije. Iz njegovih idej se je razvil aristotelizem.

"Stara grščina ni mrtva. Stara grščina živi v glavah vedoželnjih ljudi!"