Spolnik ali člen

Spolnik v stari grščini je člen, ki določa spol in število besede.

Slika: Spolnik v stari grščini (Zita Garden, 2017)

Stara grščina pozna tri določne člene: ὁ [ho] označuje moški spol, ἡ [he] ženskega in τό [to] srednji spol samostalnika. Imenujejo se spolniki, saj določajo spol besede.

ὁ ἡ τό

Glede na število in sklon besede oz. samostalnika se ta člen (spolnik) spremeni.

Stari Grki so poznali tri števila: ednino (singular), dvojino (dual) in množino (plural).

Imeli so 5 sklonov. Ti so sledeči:

Nominativ = imenovalnik
- Kdo ali kaj?
Genitiv = Rodilnik
- Koga ali česa?
Dativ = Dajalnik
- Komu ali čemu?
- S kom ali s čim?
Akuzativ = tožilnik
- Koga ali kaj?
Vokativ = Zvalnik
- Uprablja se v nagovoru.

V primerjavi s slovenskim jezikom imamo mi še mestnik in orodnik, nimamo pa zvalnika.

Uporaba sklonov se velikokrat razlikuje od slovenske. Kot primer lahko gre za razlike v vezljivosti glagola, saj se le ti velikokrat vežejo s specifičnim sklonom.

Člen ali spolnik si lahko predstavljamo tudi kot velik krog, podoben uri, ki vsakič pokaže določeno vrednost. Pri tem pa se oblika spremeni glede na število in spol.

Slika: Zita Garden, 2017

Poglejmo oblike spolnika glede na njihovo število, sklon in spol:

	Maskulin			Feminin			Neuter
	Singular	Dual	Plural	Singular	Dual	Plural	Singular	Dual	Plural
Nominative	ὁ	τώ	οἱ	ἡ	τᾱ́	αἱ	τό	τώ	τά
Genitiv	τοῦ	τοῖν	τῶν	τῆς	ταῖν	τῶν	τοῦ	τοῖν	τῶν
Dativ	τῷ	τοῖν	τοῖς	τῇ	ταῖν	ταῖς	τῷ	τοῖν	τοῖς
Akusativ	τόν	τώ	τούς	τήν	τᾱ́	τᾱ́ς	τό	τώ	τά
Vokativ	(ὦ)	(ὦ)	(ὦ)	(ὦ)	(ὦ)	(ὦ)	(ὦ)	(ὦ)	(ὦ)

Uporaba spolnika

Spolnik uporabljamo, kadar je samostalnik že znan ali prej omenjen.
Spolnik uporabljamo pri imenih rek in gora. Zraven uporabljamo še apozicijo.
S spolnikom lahko posamostalimo (substantiviziramo) pridevnik (adjektiv) ter tudi druge besedne vrste. - Glagolom dodamo spolnik za srednji spol.
Spolnik navadno pišemo tudi pri osebnih imenij. če zlasti, če so splošno znana npr. Sokrat.

Izjeme: